Krajinski park Boč
Boč je zanimiv v številnih pogledih in vseh letnih časih. Je planina, ki je zanimiva tako za najmlajše kot tudi najstarejše. Boč je poučna destinacija tudi za otroke, saj gre za osameli kras – zadnji taki primerek v Sloveniji. Tukaj so vidni kraški pojavi, za cerkvijo sv. Miklavža iz leta 1497 je požiralnik, tukaj so tudi vrtače, uvale, Formila, na poti do stolpa je kraška jama Balunjača oziroma Špelcina Jama, razgledni stolp, klopca Ljubezni itd.
Z 20 metrov visokega jeklenega razglednika na vrhu je razgled na vse strani. Proti severu in severovzhodu vidimo Dravsko polje, ki ga na zahodu oklepa Pohorje, severovzhodno pa se dvigujejo Slovenske gorice.
Tukaj je tudi učni poligon, posebnost pa je velikonočnica (Pulsatilla grandis), ki je zaščitena cvetlica. Velikonočnico na Boču je leta 1928 opazil amaterski botanik nemškega rodu, rojen na slovenskem (Hans Shaeftlein), nahajališče pa je podrobno opisal slovenski botanik, prof. dr. Viktor Petkovšek leta 1952. Nekdanje večje območje razširjenosti velikonočnice v okolici planinskega doma na Boču je danes skrčeno na vsega 1200 m2. Velikonočnica je simbol varstva narave Boča. 
Velikonočnica je ena redkih predstavnic stepskih rastlin v Sloveniji, ki ima zgodovinsko in simbolno vrednost. Kratek dokumentarni film obeležuje že desetletja prizadevanj za varstvo narave na širšem območju Boča, Haloz in Donačke gore. Nahajališče velikonočnice na Boču je med najbolj obiskanimi prav v spomladanskem času okoli velike noči.
Kratek dokumentarni film Velikonočnica – Simbol varstva narave si oglejte 
https://tinyurl.com/5n6hfh5z