3. Glavno rastišče velikonočnice
46.28293, 15.58767, nadmorska višina 631 m
Velikonočnica ali veliki kosmatinec (Pulsatilla grandis) je ena najznačilnejših rastlinskih vrst Boča in pomemben simbol njegove naravne dediščine. Gre za endemit, ki predstavlja eno ključnih posebnosti Boča tudi v evropskem merilu. V Sloveniji so samo tri rastišča.
Na Boču je bila velikonočnica prvič zabeležena leta 1928, ko jo je opisal graški pravnik in amaterski botanik H. Schaefftlein. Nekaj let pozneje jo je na suhih prisojnih travnikih nad sedlom pri cerkvi sv. Miklavža opisoval tudi botanik V. Petkovšek.
Rastlina cveti zelo zgodaj spomladi in je prepoznavna po velikih vijoličastih, zvončastih cvetovih, ki so gosto porasli z dlačicami. Na Boču se pogosto pojavlja z enim do tremi cvetovi na rastlini, redkeje pa tudi z več cvetovi. V zadnjih desetletjih se število cvetočih primerkov močno spreminja in upada; na vseh rastiščih skupaj jih je pogosto le nekaj sto. K zmanjševanju populacije pa prispevajo tudi zaraščanje travišč, podnebne spremembe in manjše število opraševalcev.
Pomembno vlogo pri varovanju rastišča imajo Planinsko društvo Poljčane in številni prostovoljci, ki skrbijo za vzdrževanje travišča, nadzor nad rastiščem v času cvetenja ter ozaveščanje obiskovalcev. Velikonočnica je tako postala simbol ohranjene narave Boča in hkrati opomin, kako občutljivi so njegovi naravni ekosistemi.