Znamenitosti boča
Boč ni le priljubljena izletniška točka, temveč izjemen naravni prostor z bogato zgodovino, raznoliko krajino in številnimi zgodbami. Na razmeroma majhnem območju se prepletajo kraški pojavi, gozdni rezervati, suhi travniki, redke rastlinske in živalske vrste ter kulturna dediščina, ki jo soustvarjajo človek, narava in čas.
Interaktivni zemljevid – Znamenitosti Boča
Z interaktivnim zemljevidom vas vabimo, da Boč odkrijete drugače – poglobljeno, radovedno in odgovorno. Na zemljevidu lahko raziščete posamezne točke, spoznate njihove zgodbe, posebnosti in pomen ter Boč doživite kot prostor učenja, raziskovanja in spoštljivega sobivanja z naravo.
Interaktivni zemljevid je nastal v okviru projekta Boč skozi zgodbe, naravo in inovacije, katerega cilj je približati naravno in kulturno dediščino Boča na sodoben, dostopen in trajnosten način. Projekt povezuje digitalne rešitve, izobraževalne vsebine in lokalno znanje ter spodbuja odgovorno doživljanje prostora brez nepotrebnih posegov v okolje.
Projekt za Slovenijo koordinira Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, sofinancira pa ga Evropska unija v okviru programa SMARTIES za MSP. Raziščite zemljevid in odkrijte zgodbe Boča. Obiščite tudi Facebook stran projekta, kjer so objavljene tudi druge zanimivosti.
Obeležje z grobiščem je iz leta 1954. Kot pravi napis, je bilo postavljeno »v spominskem letu 1954 v čast in slavo padlim borcem NOB v opomin zanamcem«. Več …
Smučanje je imelo na Boču pomembno vlogo v športnem in družbenem življenju Poljčan v drugi polovici 20. stoletja. Več …
Velikonočnica ali veliki kosmatinec (Pulsatilla grandis) je ena najznačilnejših rastlinskih vrst Boča in pomemben simbol njegove naravne dediščine. Več …
Ob kamniti skulpturi velikonočnice, ki jo je leta 1986 izklesal F. Tobias, se nahaja ograjeno manjše rastišče velikonočnice. Več …
Gotska cerkev sv. Miklavža se v pisnih virih prvič omenja leta 1545. Več …
Prva planinska koča na Boču je bila zgrajena leta 1899 na pobudo Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Več …
Na območju okrog planinskega doma na Boču se razprostirajo izjemni primeri suhih ekstenzivnih travnikov, ki sodijo med najbolj biotsko pestre življenjske prostore v Sloveniji. Več …
Na ovršju Boča se nahajata dva gozdna rezervata – Boč in Boč–Plešivec. Gre za območji, kjer je gozd prepuščen naravnemu razvoju brez gospodarskih posegov. Več …
Po izročilu je hudič nekoč poslal sv. Miklavža s Pohorja na Boč, da bi k njemu privedel hudobno babo, ki naj bi tu živela. Več …
Leta 1930 je bil na najvišji točki Boča (46.28929, 15.59982 nadmorska višina: 978 m) zgrajen 20 m visok lesen razgledni stolp. Več …
Leta 1930 je Kraljeva banovinska kmetijska šola iz Sv. Jurija pri Grobelnem (današnji Šentjur) z darilno pogodbo prenesla v last SPD Podružnici Poljčane, Več …
Baba je skala, ki jeglede na izročilo tesno povezana z Miklavževim kamnom. Več …
Križ stoji ob Detičkovi poti na Boč, ki pelje iz Zgprnjih Poljčan skozi grapo z ostanki apnenic, se dvigne do ostre skale, kjer lahko počijemo, Več…
Boč spada med osameli kras – to pomeni, da gre za kraško območje, ki je majhno in ločeno od večjih kraških pokrajin Slovenije, Več …
Ferata je del pohodniške poti, ki vodi iz Zgornjih Poljčan mimo Planinskega doma na Boču do vrha Boča. Več …
Nahaja se na razdalji približno dvesto metrov levo od gozdne ceste, v smeri z jase Formile za Makole oziroma Plešivec. Več …
Žganje apna je bilo v preteklosti na bočkem pogorju in ob vznožju Boča precej razširjeno. Več …
Značilnost kraškega sveta na Boču so tudi vrtače in požiralniki. Največja vrtača se nahaja za cerkvico sv. Miklavža na bočki ravni. Več …